• Sidranje izvesti pred armiranjem ob upoštevanju shem postavljanja sider.
• Pri izbiri sider moramo paziti, da ustrezajo podlagi, izolaciji in da so uporabni za zahtevano kategorijo rabe. Pri tem je potrebno upoštevati varnostne predpise in minimalne zahteve. ( Sidra naj bodo izdelana v skladu z veljavnimi standardi in normativi, kot na primer ÖNORM B 6124 E).
• Pri oplaščenem betonu je potrebno sidranje izvesti do nosilne podlage (betona).
• Stari ometi in podobno niso podlage, primerne za sidranje - sidranje izvesti do nosilne podlage.
• Pri votli opeki se sidranje razlikuje glede na geometrijo lukenj v opeki. Sidrati je potrebno preko prvega prekata. V kolikor obstaja samo en prekat, je na gradbišču potrebno izvesti izvlečni preizkus. Pri votli opeki in betonskih votlakih je geometrija satja odločilnega pomena pri izbiri sider: prehod sidra mora biti preko zunanjega plašča zidaka in vsaj prve vrste satja.
• Različne vrste izolacij zahtevajo različne premere krožnika sidra. Za EPS-F, plošče iz kamene volne in webertherm Triglav paroprepustne plošče je premer minimalno 60 mm. Za lamele je minimalni premer 140 mm.
• Premer korena sider ne sme biti manjši od 8 mm.
• V primeru, da sidranja ni moč izvesti po zgoraj navedenih priporočilih, je potrebno razloge in situacijo opisati v gradbeni dnevnik objekta.

• Z vrtanjem sidrnih vrtin pričnemo po otrditvi lepila, s katerimi smo lepili izolacijske plošče na podlago.
• Pri vrtanju uporabljamo sveder dimenzije, ki odgovarja premeru sidrnega jedra.
• Udarni moment na vrtalnem stroju uporabljamo le pri betonu in polni opeki.
• Pri opečnih in betonskih votlakih uporabljamo vrtalne pripomočke.
• Plošče iz mineralne volne predhodno prevrtamo brez udarnega momenta.
• Globino vrtanja nastavimo na dolžino sidra + 10 do 15 mm.
• Pri sidranju preko armirnega sloja upoštevamo navodila proizvajalca fasadnega sistema

Višina in lega objekta določata število potrebnih sider. To moramo še dodatno upoštevati pri sidranju na vogalih objekta, kjer se ustvarja podtlak, povezan z hitrostjo vetra.

• Število sider na robovih objekta po ÖNORM B 6400 je odvisno od višine objekta in obremenitve klimatskega področja z vetrom.
• Dodatno sidranje na obeh straneh vseh vogalov objekta se izvaja v širini enega metra. V primeru, da je višina fasadne površine večja od njene širine, znaša širina dodatnega sidranja 10 % širine fasadne površine. Če je višina fasadne površine enaka ali manjša od njene širine, pa znaša širina dodatnega sidranja 10 % njene višine.
• Za objekte višine do 50 metrov in hitrost vetra do 135 km/h veljajo v nadaljevanju navedena priporočila sidranja: 6 sider/m2 po celotni fasadni površini ter največ 12 sider/m2 na vsaki strani ter širini vseh vogalov objekta. Število sider na vogalih objekta je prikazano v Tabeli, pri čemer je upoštevana hitrost vetra, geografsko področje in višina objekta. Na področjih, kjer veter dosega 135 km/h in več ali kjer je višina zgradbe več kot 50 m je potreben poseben sistem sidranja.

V nadaljevanju prikazani shemi veljata pri sidranju (6 sider/m2) izolacijskih plošč iz stiropora EPS-F, plošč iz mineralne volne z vlakni, vzporednimi s podlago ter plošče iz plute.

• eno sidro na sredini plošče ter po eno sidro na vsakem vogalnem stiku izolacijskih plošč (T stik) ali
• tri sidra na ploščo po priloženi shemi, pri čemer znaša odmik sidra od roba plošče 5 cm.

Lamele iz mineralne volne, z vlakni pravokotno na podlago, sidramo po priloženi shemi, pri čemer je vsaka druga vrsta lamel sidrana z dvemi sidri na lamelo!

V primeru sidranja preko armirnega sloja upoštevajte navodila proizvajalca fasadnega sistema. Pri sidranju na nivoju podzidka se uporablja vsaj 4 sidra/m2 in vsaj 2 na ploščo.