Sidranje izolacijskih plošč

Sidra so tista, ki zavarujejo fasadno ob večjih nateznih napetostih (tektonski premiki, veter) in pomagajo fasadnemu lepilu obdržati izolacijske plošče na mestu. Največje obremenitve zaradi vetra nastajajo na robovih stavbe, kjer se ustvarja podtlak.

 

Pri neustrezno pripravljenih podlagah je potrebno dodatno sidranje. Dodatno pritrjevanje fasadnih izolacijskih plošč je torej odvisno od kvalitete gradbene podlage. V primeru »zdravih« podlag, kot so opeka, betonski zidaki…, dodatno mehansko pritrjevanje , do višine 8 m, ni potrebno je pa priporočljivo.

 

Pri tem ni potrebno poudarjati, da je edino kvalitetno in pravilno sidranje tisto, ki izpolnuje svojo funkcijo.

Sidranje, pritrjevanje izolacijskih plošč - fasada

Obvezna uporaba pritrdil in fasadnih sider

  • ko teža fasadnega sistema po kvadratnem metru presega 30 kg (lepilo, izolacijski material in zaključni sloj),
     

  • pri slabše oprijemljivih podlagah (npr. beton, montažne stene…),

  • pri starejših ometih ali podlagah,

  • pri objektih, katera višina presega 8 m (odprte višine),

  • pri objektih, katera višina presega dolžino objekta,

  • pri velikih bočnih obremenitvah in sunkih vetra,

  • pri predhodno premazani površini z barvo ali zaključnim slojem,

  • pri zahtevi po dodatni požarni varnosti.

 

Plošče iz mineralne volne je potrebno vedno sidrati, medtem ko za lamele in izolacijske plošče iz plute veljajo enaki pogoji kot pri EPS-F stiroporu.

EPS in XPS namenske izolacijske plošče za zaščito podzidka, poleg lepljenja na bitumenske ali z mineralnimi vodotesnimi premazi obdelane podlage, pritrjujemo s sidri nad nivojem zasutja in hidroizolacije, skladno s standardnimi priporočili (glej razdelek število sider).

V primeru uporabe specialnih ali namenskih lepil za lepljenje izolacijskih plošč lahko sidranje tudi opustimo (pri tem upoštevamo navodila proizvajalca).

Predpostavke in nasveti

  • Sidranje izvesti pred armiranjem ob upoštevanju shem postavljanja sider.

  • Pri izbiri sider moramo paziti, da ustrezajo podlagi, izolaciji in da so uporabni za zahtevano kategorijo rabe. Pri tem je potrebno upoštevati varnostne predpise in minimalne zahteve. ( Sidra naj bodo izdelana v skladu z veljavnimi standardi in normativi, kot na primer ÖNORM B 6124 E).

  • Pri oplaščenem betonu je potrebno sidranje izvesti do nosilne podlage (betona).

  • Stari ometi in podobno niso podlage, primerne za sidranje - sidranje izvesti do nosilne podlage.

  • Pri votli opeki se sidranje razlikuje glede na geometrijo lukenj v opeki. Sidrati je potrebno preko prvega prekata. V kolikor obstaja samo en prekat, je na gradbišču potrebno izvesti izvlečni preizkus. Pri votli opeki in betonskih votlakih je geometrija satja odločilnega pomena pri izbiri sider: prehod sidra mora biti preko zunanjega plašča zidaka in vsaj prve vrste satja.

  • Različne vrste izolacij zahtevajo različne premere krožnika sidra. Za EPS-F, plošče iz kamene volne in weber.therm Clima varno paroprepustne plošče je premer minimalno 60 mm. Za lamele je minimalni premer 140 mm.

  • Premer korena sider ne sme biti manjši od 8 mm.

  • V primeru, da sidranja ni moč izvesti po zgoraj navedenih priporočilih, je potrebno razloge in situacijo opisati v gradbeni dnevnik objekta.

 

Sidrne vrtine

  • Z vrtanjem sidrnih vrtin pričnemo po otrditvi lepila, s katerimi smo lepili izolacijske plošče na podlago.

  • Pri vrtanju uporabljamo sveder dimenzije, ki odgovarja premeru sidrnega jedra.

  • Udarni moment na vrtalnem stroju uporabljamo le pri betonu in polni opeki.

  • Pri opečnih in betonskih votlakih uporabljamo vrtalne pripomočke.

  • Plošče iz mineralne volne predhodno prevrtamo brez udarnega momenta.

  • Globino vrtanja nastavimo na dolžino sidra + 10 do 15 mm.

  • Pri sidranju preko armirnega sloja upoštevamo navodila proizvajalca fasadnega sistema

Določanje števila sider

Višina in lega objekta določata število potrebnih sider. To moramo še dodatno upoštevati pri sidranju na vogalih objekta, kjer se ustvarja podtlak, povezan z hitrostjo vetra.

  • Število sider na robovih objekta po ÖNORM B 6400 je odvisno od višine objekta in obremenitve klimatskega področja z vetrom.

  • Dodatno sidranje na obeh straneh vseh vogalov objekta se izvaja v širini enega metra. V primeru, da je višina fasadne površine večja od njene širine, znaša širina dodatnega sidranja 10 % širine fasadne površine. Če je višina fasadne površine enaka ali manjša od njene širine, pa znaša širina dodatnega sidranja 10 % njene višine.

  • Za objekte višine do 50 metrov in hitrost vetra do 135 km/h veljajo v nadaljevanju navedena priporočila sidranja: 6 sider/m2 po celotni fasadni površini ter največ 12 sider/m2 na vsaki strani ter širini vseh vogalov objekta. Število sider na vogalih objekta je prikazano v Tabeli, pri čemer je upoštevana hitrost vetra, geografsko področje in višina objekta. Na področjih, kjer veter dosega 135 km/h in več ali kjer je višina zgradbe več kot 50 m je potreben poseben sistem sidranja.

Sheme sidranja izolacijskih plošč

V nadaljevanju prikazani shemi veljata pri sidranju (6 sider/m2) izolacijskih plošč iz stiropora EPS-F, plošč iz mineralne volne z vlakni, vzporednimi s podlago ter plošče iz plute.

• eno sidro na sredini plošče ter po eno sidro na vsakem vogalnem stiku izolacijskih plošč (T stik) ali

• tri sidra na ploščo po priloženi shemi, pri čemer znaša odmik sidra od roba plošče 5 cm.

Sheme sidranja izolacijskih plošč - Fasada

Lamele iz mineralne volne, z vlakni pravokotno na podlago, sidramo po priloženi shemi, pri čemer je vsaka druga vrsta lamel sidrana z dvemi sidri na lamelo!

Sheme sidranja lamele - Fasada

Število sider po vogalih glede na višino objekta, pokrajino in hitrosti vetra (0,20 kN/sidro)

V primeru sidranja preko armirnega sloja upoštevajte navodila proizvajalca fasadnega sistema. Pri sidranju na nivoju podzidka se uporablja vsaj 4 sidra/m2 in vsaj 2 na ploščo

Sidranje fasade glede na višino objekta, pokrajino in hitrosti vetra
Sheme sidranja izolacijskih plošč - Fasada1
Sheme sidranja izolacijskih plošč - Fasada2

Vstavljanje sider

  • S sidranjem pričnemo po otrditvi lepila, s katerimi smo lepili izolacijske plošče na podlago.
     

  • Po vsakem vstavljanju preverimo oprijem sidra.

  • Slabo vstavljena sidra odstranimo ter vstavimo nova v nove vrtine.

  • Prazne luknje zapolnimo z izolacijskim materialom.

  • Izolacijo iz kamene volne prebodemo z nevrtečim se svedrom.

Pri sidranju obstajta dve različici. Klasična predpisuje, da mora biti glava sidra poravnana z nivojem izolacijske plošče. Ta način sidranja je primeren pri ekstrudirani izolaciji, ki se uporablja za podzidek.

 

Pri izolaciji na fasadi pa je priporočljivo sidro poglobiti dva (2) cm v izolacijo (razen pri fasadnih sidrih weber HTR-P in weber SD-5). To naredimo s posebnim nastavkom za ročni vrtalnik, ki nam omogoča izdelavo izdolbine. Kasneje, ko pritrdimo in vstavimo pritrdilo, izdolbino pokrijemo s stiropornim čepom. S tem postopkom se zaščitimo pred morebitnimi estetskimi nepravilnostmi na dekorativnem ometu in potencialnim toplotnim mostovom. Ta postopek oz. način pritrjevanja je primeren tudi za večje debeline izolacije, saj smo omejeni pri dolžini pritrdil, kjer nam proizvajalci omogočajo max. dolžino 26 cm.