Sanacija s kapilarno vlago poškodovanega zidu
Kapilarna vlaga prihaja v gradbeno substanco neprosredno iz tal, ki se dotikajo gradiva. Po steni potuje po kapilarah in raznaša v vodi topne snovi, ki se nalagajo ob njenem izhlapevanju. V primeru zmrzali povzroča mehansko razpadanje.
Za sanacijo tako obremenjenih zidov je potrebno
1. Odstraniti vir vlage
2. Očistiti in osušiti zid
3. Izdelati zaščito konstrukcije pred ponovnim navlaženjem
4. vgraditi primerno površinsko zaščito
Odstranjevanje vira vlage
Prekomerno količino vlage odstranjujemo z izsuševanjem, ki pomeni izdelavo vertikalne in horizontalne drenaže.
Vertikalna drenaža pomeni izkop jaškov do dna temeljev in na podlago iz proda položene drenažne cevi, ki zbirajo in odvajajo meteorno vodo proč od gradbene konstrukcije. Podlaga iz proda preprečuje zamašitev drenažnih cevi z zemljo in blatom. Drenažno cev pred zamašitvijo dodatno zaščitimo z vodo prepustnim ovojem (filc). Na stavbni konstrukciji izdelamo hidrizolacijo.
Jaške s položeno drenažno cevjo nato zasujemo z lomljenci in prodniki in jih obzidamo.
Horizontalna drenaža se izvede se izvede pod celotno površino objekta. Namenjena je predvsem obrambi pred zvišanim nivojem podtalnice. Cevi položimo horizontalno v obliki ribje kosti v nasutje pod tlemi .
Očiščenje in osuševanje zidu
Poškodovane omete, premaze in nanose je potrebno popolno odstraniti na zunanji in po potrebi tudi notranji strani objekta. Pri tem smo pozorni na fuge med gradniki, ki jih očistimo nekaj centimetrov v globino. Tako odstranimo malto, ki je polna soli in umazanije. To izvedemo z mehanskim odstranjevanje, vodnim curkom, kemičnimi sredstvi in paro. Pri tem smo pozorni, da ne poškodijemo gradnikov. Popolna odstranitev pomeni odstranitev materiala do enega metra nad vidno meje vlage.
Po odstranitvi nanosov saniramo poškodbe in počakamo da se zid suši do dva meseca, odvisno od vremenskih pogojev. V času sušenja zidu zagotovimo zračnost tudi notranjih prostorov.
Zaščita konstrukcije
Zaščita konstrukcije pred ponovnim navlaženjem pomeni pomeni hidroizolacijo objekta v vertikalni in horizontalni smeri z materiali na osnovi bitumna. Pri izdelavi vertikalne hidroizolacije razmislimo tudi o vgraditvi toplotne izolacije, ki hkrati pomeni zaščito bitumenske hidroizolacije pred mehanskimi poškodbami.
Horizontalna hidroizolacije je zahtevnejši postopek. Večinoma se uporabljajo kemijska sredstva, ponavadi silikonati in druge hidrofobne injekcijske mase. Nabor penetrantov je različen in širok. Z njimi prepojim konstrukcijo in počakamo, da reagirajo. Po kemični reakciji ustvarijo hidrofobno pregrado. Postopek impregnacije izvedemo tako, da v steno nad temelji izvrtamo vrtine pod kotom 30 stopinj. V kolikor so zidovi debelejši je potrebno vrtine izvrtati tudi z notranje strani. V vrtine z injekcijskim postopkom vlivamo raztopino tako dolgo, da je zid popolnoma prepojen. Odprtine pustimo odprte 60 dni in jih nato zapremo.
Druga možnost izdelave hidroizolacijske bariere je mehansko žaganje in prebijanje objekta v višini tlaka pritličja in vstavljanje politirenskih zagozd oz. vibracijsko uvajanje rebraste pločevine.
Površinska zaščita
Največkrat napačno mišljenje je, da s preplastitvijo starih in z vlago obremenjenih fasadnih oblog, na katerih so vidni znaki mehurjenja in opadanja, rešimo celoten problem vlage in ozdravimo konstrukcijo. Takšna sanacija objekta je kratkotrajna in neučinkovita.
Pred izdelavo površinske zaščite je potrebno predhodno izvesti vse do sedaj opisane korake.
Površinska zaščita objekta pomeni izdelavo zaključnih slojev, ki preprečujejo navlaževanje gradbene substance, hkrati pa omogočajo difuzijo vodne pare.
