Prihranki
Kdor investira v objekt, si z vgradnjo fasadnega sistema ne znižuje samo stroškov energentov, temveč zvišuje vrednost svoje investicije s povečevanjem kvalitete bivalnega okolja in trajnosti naložbe brez sanacij.
Kdor investira v objekt, si z vgradnjo fasadnega sistema ne znižuje samo stroškov energentov, temveč zvišuje vrednost svoje investicije s povečevanjem kvalitete bivalnega okolja in trajnosti naložbe brez sanacij.
Toplota prehaja skozi ovoj stavbe zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Izgubljanja toplote ne moremo zaustaviti, lahko pa ga zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij.
Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe opisuje toplotna prehodnost konstrukcijskega sklopa, ki pove, koliko toplote preide v časovni enoti (1 sek) skozi površino 1 m2 konstrukcije, če je razlika temperatur zraka na obeh straneh konstrukcije 1 K.
Toplotno prehodnost konstrukcijskega sklopa označujemo z U (W/m2K) in je odvisna od vgrajenih materialov, njihove toplotne prevodnosti in debelin njihovih plasti. Vrstni red plasti v sklopu ne vpliva na njegovo toplotno prehodnost, pomemben pa postane, ko govorimo o toplotni akumulativnosti in toplotnem odzivu stavbe na spremenljive toplotne razmere v okolju. Nizko toplotno prehodnost obodnih konstrukcij dosežemo z vgradnjo toplotno izolacijskih materialov.
Čim manjša je toplotna prevodnost snovi, toliko boljše so njene toplotno izolacijske lastnosti. Toplotna prevodnost snovi λ (W/mK) pove, koliko toplote preide v časovni enoti (1 sekunda) skozi 1 m2 snovi z debelino 1 m pri temperaturni razliki 1 K.
Pri večslojnih konstrukcijah je potrebno računsko preveriti, če razporeditev posameznih materialov v sklopu gradbenofizikalno ustreza. Zlasti je pomemben položaj toplotne izolacije, kajti neustrezna sestava plasti lahko privede do navlaževanja materialov in do trajnih poškodb. Vsak sistem razporeditve plasti in položaj toplotne izolacije v ovoju stavbe ima svoje zahteve ter dobre in slabe lastnosti. Glede na način uporabe zgradbe je potrebno izbrati optimalnega, zato pri načrtovanju stavbe našemu strokovnjaku pojasnite vaše potrebe in želje.
Iz prikazane skice je razvidna povprečna letna poraba energenta za 1 m2 zunanje stene brez in z toplotno izolacijo.
Vrednost koeficienta toplotnega prehoda U (W/m2K), pomnožena s 100, približno pove kolikšna bo poraba kWh/letno, pomnožena z 10 pa, kolikšna bo poraba m3 zemeljskega plina oziroma litrov kurilnega olja.