Poraba energije
Neizoliran stanovanjski objekt skozi različne dele izgublja velike količine energije. Fasadni obod predstavlja kar 25 - 35 % vse izgubljene energije.
Skozi zunanje zidove in odprtine se izgublja polovica energije, potrebne za ogrevanje stavbe. Nezadostna toplotna izolacija je vzrok za neudobne, nezdrave in nekvalitetne pogoje bivanja tako pozimi kot poleti.
Primarna naloga toplotno izolacijskega sistema je preprečevanje izmenjave toplote med zunanjim in notranjim delom stavbe in posledično preprečevanje toplotnih izgub. Zagotavlja dodaten toplotni upor osnovni konstrukciji, jo ščiti pred vremenskimi vplivi in preprečuje toplotne mostove. Danes se zavedamo, da neizolirane stavbe pomenijo izredno velik segment porabe energije.
Kar 90 % poznanih virov energije izvira iz fosilnih goriv oziroma neobnovljivih surovin. Obnovljivi viri pa zaenkrat zahtevajo prevelik tehnološki preskok in ne zadostujejo vsem potrebam človeštva. Problem prekomernega onesnaževanja s CO2 ima za posledico globalno spreminjanje klimatskih razmer, kar že čutimo tudi na našem področju.
Okolje
Klimatske spremembe so ena izmed najbolj resnih okoljskih groženj, s katerimi se srečujemo. V zadnjih letih so ekstremni vremenski dogodki pokazali, kako ranljivi smo na spremembe in kako uničujoča je lahko njihova moč. Da bi zmanjšali porabo fosilnih goriv, ki povzročajo učinke tople grede, je potrebna energijska učinkovitost. Z vgradnjo toplotno izolacijskega sistema se odločite za gospodarno in energetsko učinkovito rabo energije. Naložba se povrne v zelo kratkem času - v odvisnosti od debeline izolacijskih plošč in klimatskih razmer, lahko že po nekaj letih in hkrati pomeni veliko manjšo obremenitev za okolje.
Akumulacija toplote
Objekti, ki so grajeni iz masivne konstrukcije (npr. betonske, opečne), imajo sposobnost akumulacije toplote. Masivne konstrukcije so sposobne toploto sprejeti, shraniti in jo ob padcu temperature nato oddati.
Pri tem je z vidika enakomernega uravnavanja temperature v prostoru pomembno, da namestimo izolacijo na zunanjo stan objekta in s tem preprečimo uhajanje toplote v okolico in hkrati izkoristimo akumulacijsko lastnost gradbenih elementov. Konstrukcije z veliko toplotno akumulativnostjo povečajo toplotno stabilnost prostorov, ki jih omejujejo.
Toplotno-akumulacijskih površin iz masivnih snovi, kot sta opeka in beton, ni priporočljivo prekrivati z izolacijskimi materiali z notranje strani, sicer izničimo njihov učinek.
Pri dobro toplotno izoliranih masivnih stavbah so nihanja zunanje temperature v notranjosti komaj opazna.
Navlaževanje v konstrukciji in točka zmrzišča
Vzrok navlaževanja v konstrukciji je kondenzacija vlage, ki je posledica difuznega toka vodne pare. Tako imenovani parcialni tlak, ki povzroča difuzijo vodne pare skozi elemente gradbene konstrukcije, je najmočnejši v zimskem obdobju.
Pozimi je koncentracija vodne pare v zraku ogrevanega prostora višja od koncentracije vodne pare v zunanjem zraku. Zaradi težnje, po izenačenju tega nesorazmerja, prodira vodna para iz bivalnega prostora skozi konstrukcijski sklop proti zunanjosti. Večja kot je temperaturna razlika in razlika v vlažnosti, večji je parcialni tlak, ki povzroča difuzijo vodne pare iz notranjosti objekta proti hladnejši okolici.
Na sliki na levi strani je predstavljena težava objekta brez vgrajene toplotne izolacije. Ob nizkih temperaturah zunaj objekta in ogrevani notranjosti, je “točka nič” oz. točka zmrzišča v sami nosilni konstrukciji. Zaradi parcialnega tlaka, ki nastaja zaradi različne količine vlage v mrzlem in toplem zraku, vlaga kondenzira in zmrzuje znotraj konstrukcije in povzroča propadanje materiala. Zaradi hladne stene, ki ni sposobna akumulirati toplote, je potrebno neprestano ogrevanje prostora in hlad, ki ga seva stena zaradi velike temperaturne razlike, povzroča neprijetno bivalno okolje.
Z vgradnjo toplotne izolacije prestavimo točko zmrzišča v sistem toplotne izolacije, ki je sposobna prenašati napetosti ob kondenzaciji in zmrzovanju vodne pare. Tako podaljšamo življensko dobo konstrukcijskih materialov. Hkrati je steni omogočena akumulacija toplote in tako enostavno uravnava stalno temperaturo prostora. Bivalna klima je ugodna in dosežen je ogromen prihranek energije, ki je potrebna za ogrevanje prostorov.
Površinska kondenzacija
Temperatura notranjih površin v objektu je pozimi vedno nižja kot temperatura zraka v prostoru.
Ob določenih pogojih, kot je visoka relativna vlažnost zraka v prostoru (stalno nad 70 %), lahko premajhna ali ne vgrajena fasadna izolacija in toplotni mostovi, povzročijo nastop kondenzacije zračne vlage na hladni površini stene. Posledica je razvoj zidne plesni v notranjih prostorih.
V bivalnih prostorih, kjer se relativna vlažnost zraka pozimi giblje običajno med 40 % in 60 % in le občasno - v času kuhanja ali kopanja - naraste do 80%, kjer je toplotna izolativnost na zunanji strani objekta zadostna in so detajli gradbenofizikalno pravilno rešeni, se površinska kondenzacija in posledično plesen ne more pojaviti. Površinski kondenzaciji se tako izognemo z vgradnjo kvalitetnih fasadnih sistemov na zunanji strani objekta, na notranji strani pa vgrajujemo materiale, ki lahko sprejemajo in oddajajo presežno vlago.
