Alge in plesni so težava na katero investitorji v času izbire zaključnega sloja niso pozorni.
Vzrok za razvoj alg in plesni na fasadah je vlaga, ki zastaja na fasadnih površinah.
Vir vlage je lahko:
1. padavinska voda, kateri dostop preprečujemo z daljšimi napušči,
2. kondenzacija, ki se pojavlja vsakodnevno ob segrevanju ozračja v okolici objekta. Vlaga iz zraka kondenzira na hladnih površinah (npr. avtomobilu in tudi fasadi).
Zakaj v preteklosti ni bilo težav z algami in plesnimi?
Alge in plesni se ne razvijajo na suhih površinah. V preteklosti na objekte niso vgrajevali izolacije ali pa so bile debeline izolacije manjše od 5 cm. Ko so v hladnih obdobjih (takrat se omočena fasada težko posuši) ogrevali notranje prostore je toplota prehajala skozi stene in sušila zaključne sloje.
Danes se na objekte, z namenom energetske učinkovitosti, vgrajujejo večje debeline izolacije, ki preprečujejo prehod toplote in sušenje zaključnega sloja. Zaključni sloj je dlje časa vlažen in posledica je razvoj alg in plesni na fasadnih površinah.
SLIKA: Levo: fasada brez izolacije Desno: fasada z izolacijo.
Na obeh površinah je enak zaključni sloj.
Rešitve v preteklosti se niso izkazale za učinkovite...
Agicid v zaključnih slojih:
Alge in plesni se težje razvijajo na bazičnih površinah. Zato je bil prvi poskus proizvajalcev zaključnih slojev dvigniti pH fasadne površine z dodatkom algicida.
Na žalost je njihova učinkovitost kratkoročna (2 - 5 let), saj se neprestano izpirajo iz fasade in so hkrati UV neobstojni.
Zavedati se je tudi potrebno, da so algicidi fito-farmacevtska sredstva, ki so močno škodljiva tako za okolje kot tudi človeka.
Povečana vodoodbojnost zaključnih slojev:
Zmotno je prepričanje, da zaključni sloji z visoko vodoodbojnostjo hitreje posušijo fasadno površino in zmanjšajo možnost razvoja alg in plesni. Izkazalo se je namreč, da kondenzacijske kapljice zaradi visoke vodoodbojnosti zastajajo na razbrazdani površini zaključnega sloja. Zastajajo zato ker nimajo tako velike lastne teže, da bi jih gravitacija odvedla s fasadne površine.
Izkazalo se je da v nasprotju s pričakovanjem še pospešujejo razvoj alg in plesni, saj na površini delujejo kot lepilo in na sebe vežejo spore alg in plesni, ki se z vetrom transportirajo po zraku.
Pospešen učinek sušenja površine z vodovpojnostjo
Drug, revolucionaren način pri tankoslojnih zaključnih ometih pa je sušenje zaključnega sloja z razporeditvijo vlage po čim večji površini.
To je bila lastnost, ki je bila do sedaj rezervirana le za klasične, mineralne omete (teranova). Gre za možnost kapilarnega razporejanja kondenzacijske vlage in vodnih kapljic, ki se ustvarjajo in zastajajo na fasadni površini.
Dokazano je, da se popolnoma vodoodbojne površine sušijo dlje časa kot tiste, ki vlago absorbirajo in jo hkrati oddajo na večji površini v trenutku, ko zrak v okolici postane bolj suh. To edinstveno načelo sušenja, ki je bilo do sedaj prednost mineralnih zaključnih slojev (teranov), smo z novo tehnologijo, v katero je bilo vključeno stoletje izkušenj skupine Saint-Gobain Weber, uspeli prenesti v tankoslojni pastozni zaključni omet weberpas topDry.
S tisoči kapilar, razporejenih po vrhnjem sloju, razporeja vlago po celotni površini in preprečuje zastajanje kapljic. Vlaga se razporeja iz bolj mokrega dela fasade na bolj suh del. Rezultat je do 10x hitreje suha fasadna površina.
Prerazporejanje vlage proti vodoodbojnosti
Na hidrofobnih (vodoodbojnih) zaključnih slojih se zaradi visoke zavrnitve vlage ob omočenju v žepkih razbrazdane površine ujamejo vodne kapljice. Te privlačijo spore alg in nečistoče, ki potujejo po zraku. Kapljica vode ima relativno dolg čas sušenja, ki je potenciran predvsem v prehodnih obdobjih leta (pomlad, jesen). Dlje ko je kapljica prisotna na fasadni površini, večja je možnost, da se na njo ujamejo spore alg, ki v njej najdejo hranilne snovi za svojo rast.
| Hidrofobni zaključni sloji | Zaključni sloji, ki prerazporejajo vodo |
|---|---|
| Hidrofobnost lahko razložimo kot popolno zavračanje vode, ki na površini zaradi površinske napetosti vode ustvari kapljico, ki se dolgo suši. | weber.pas topDry zaključni sloj kot list papirja razporedi kapljico vode po večji površini in pospeši sušenje takoj ko je zrak bolj suh od ometa. |
Ali prerazporejanje vlage pomeni težavo v času zmrzovanja?
V primerjavi z običajnimi zaključnimi sloji, ki imajo koeficient navlaževanja w manjši od 0,05 kg/m2, ima zaključni sloj weber.pas topdry koeficient navlaževanja w manjši od 0,2 kg/m2.
Ta vrednost izpolnjuje tehnične in fizikalne karakteristike zaključnih slojev, ki se uporabljajo na zunanjih površinah, saj so po ETAG 004 vsi zaključni sloji, ki imajo manjšo vrednost navlaževanja od 0,5 kg/m2, primerni za zunanjo uporabo in so hidrotermalno učinkoviti, preprečujejo navlaževanje ostalih elementov v sistemu in so odporni na cikle zmrzovanja in tajanja.